Obilno sneženje sredi februarja je v pomurskih gozdovih povzročilo precejšnjo škodo. Med 19. in 20. februarjem je namreč zapadel moker in težak sneg, ki se je oprijel krošenj dreves in pod svojo težo lomil veje ter debla. Posledice so najbolj vidne na območju Goričkega, predvsem na njegovem zahodnem delu.
Štefan Kovač: »Najbolj so bili poškodovani gozdovi na Goričkem, posledice je treba čimprej sanirati«
Kot pojasnjuje Štefan Kovač, vodja murskosoboške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je šlo za poseben splet vremenskih okoliščin. “Takrat je padel moker sneg, ki se je oprijemal vej in krošenj dreves. Ker je bil težak, so bile posledice kot na dlani – drevje je pod težo snega popuščalo in prišlo je do snegoloma,” je povedal.
Največ škode na Goričkem
Po prvih pregledih terena se je pokazalo, da je obseg poškodb po območjih različen. Najbolj so prizadeti gozdovi na Goričkem, predvsem na zahodnem delu, poškodbe pa so zabeležili tudi v Slovenskih goricah.
Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije je bilo:
- na območju Goričkega poškodovanih med 15.000 in 20.000 kubikov lesa,
- v Slovenskih goricah do 15.000 kubikov lesa.
Kljub temu letošnji snegolom ni med največjimi v zgodovini regije. Kovač poudarja, da se z dogodkom iz preteklosti ne more primerjati: “Če pogledamo nazaj, denimo snegolom leta 1996, so bile takrat številke več kot 100.000 kubikov poškodovanega lesa.”
Težave tudi ob cestah in infrastrukturi
Veliko poškodovanih dreves stoji ob gozdnih robovih, kjer lahko ogrožajo ceste, električne vode in drugo infrastrukturo. Zato je bilo v prvih dneh po sneženju treba odstraniti številna podrta ali nevarno nagnjena drevesa.
Pri teh delih sodelujejo prostovoljna gasilska društva, komunalne službe in upravljavci infrastrukture, medtem ko sanacija znotraj gozdov ostaja predvsem naloga lastnikov gozdnih parcel.
Nevarnost podlubnikov
Poškodovana drevesa lahko predstavljajo tudi resno tveganje za zdravje gozdov. Po besedah Kovača so bili najbolj prizadeti iglavci – predvsem bor in smreka, delno pa tudi listavci.
Pri poškodovanih iglavcih obstaja velika nevarnost razmnoževanja podlubnikov. “Takšna drevesa je treba čim prej sanirati, da v toplih spomladanskih dneh ne bi prišlo do širjenja podlubnikov in ogrožanja drugih gozdov,” opozarja Kovač.
Hitro ukrepanje je pomembno tudi zaradi gospodarske škode. Poškodovana drevesa namreč hitro izgubljajo vrednost, zato lahko odlašanje z odstranitvijo pomeni še večjo finančno izgubo za lastnike.
Najprej pregled gozda, nato sanacija
Na Zavodu za gozdove Slovenije lastnikom svetujejo, naj najprej pregledajo svoje gozdove. Če opazijo poškodbe, naj se čim prej lotijo sanacije.
Pri tem veljajo običajni postopki za sečnjo: lastnik mora predhodno stopiti v stik z revirnim gozdarjem, ki izvede odkazilo in izda odločbo. Ta dokument med drugim zagotavlja sledljivost lesa na trgu.
Ker je po snegolomu dela veliko, je v določenih primerih mogoče sanacijo začeti tudi prej, vendar je treba predhodno obvestiti pristojnega revirnega gozdarja, ki nato naknadno uredi evidenco poseka.
Previdnost za obiskovalce gozdov
Gozdovi so po snegolomu večinoma že dostopni, vendar je potrebna dodatna previdnost. Ponekod so drevesa še vedno nagnjena ali poškodovana, zato lahko predstavljajo nevarnost.
Kovač obiskovalce poziva k odgovornemu ravnanju: “Obnašajmo se v gozdu kot gostje. Pustimo ga takšnega, kot smo ga prejeli.”
Gozdovi so pomemben prostor za rekreacijo in sprostitev, vendar je ob tem treba spoštovati tudi dejstvo, da ima vsak košček gozda svojega lastnika in da je treba naravo ohranjati za prihodnje generacije.
Foto: Arhiv
