V murskosoboškem gradu je zaživela razstava Cvetoča tradicija, ki obiskovalcem približuje umetnost izdelovanja papirnatih rož, nekoč pomembnega dela prazničnega in obrednega okraševanja v Pomurju. Odprtje razstave je bilo pripravljeno ob mednarodnem dnevu muzejev, razstava pa bo na ogled do septembra.
FOTO in VIDEO: V Murski Soboti odprli razstavo, ki ohranja posebno prekmursko dediščino
Razstava je postavljena v razstavišču Stolp v prvem nadstropju Pomurskega muzeja Murska Sobota, nastala pa je v sodelovanju muzeja in skupine Rožice, ki že vrsto let skrbi za ohranjanje te tradicionalne obrti.
Kot je ob odprtju poudaril direktor muzeja Branko Kerman, članice skupine s svojim znanjem, potrpežljivostjo in ustvarjalnostjo iz krep papirja ustvarjajo dragoceno papirnato cvetje, s katerim ohranjajo pomemben del kulturne dediščine: »Papirnato cvetje ni le okras, temveč nosi zgodbe, spomine in s tem tudi del preteklosti.«
Obiskovalci si lahko ogledajo številne ročno izdelane cvetlične aranžmaje iz krep papirja, pod katere so se podpisale ustvarjalke Ema Lončar, Slavica Bertalanič, Marjeta Andrejek, Elizabeta Horvat, Ana Crnkovič, Eva Abraham in Nada Weit. Direktor muzeja je razstavo označil za poklon njihovi vztrajnosti, predanosti in tehnični dovršenosti pri izdelovanju raznovrstnega papirnatega cvetja. Ob tem je poudaril, da se razstava bohoti s paleto barvnega papirnatega cvetja in pred obiskovalci pričara instalacijo živih cvetov.
Posebno priznanje je skupina prejela tudi tik pred odprtjem razstave. Skupina Rožice je bila 11. maja 2026 na pobudo Pomurskega muzeja oziroma Jelke Pšajd vpisana v register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije kot nosilka izročila znanja in dejavnosti pod enoto Izdelovanje papirnatih rož.
»Ta vpis pomeni pomembno priznanje vašemu dolgoletnemu delu, predanosti in ohranjanju dragocene tradicije.«
Kerman se je ob tem zahvalil tudi Jelki Pšajd za njeno dolgoletno delo s skupino Rožice ter poudaril, da brez nje ne bi bilo ne skupine, ne razstave, ne čudovitih cvetov. Zahvalo je namenil tudi Gregorju Purgaju, ki je poskrbel za oblikovanje razstave in domiselno postavitev, s katero rože postanejo vizualno doživetje prostora.
Jelka Pšajd je ob odprtju povedala, da je bila razstava njena dolgoletna želja. Kot je dejala, si je že skoraj dvanajst let želela pripraviti razstavo, ki bi pokazala vse, kar je v tem času nastalo v skupini. Posebej je poudarila, da papirnate rože niso le ostanek preteklosti, temveč veščina, ki je še vedno živa, pomembna in vredna ohranjanja.
»ta veščina rože iz krep papirja še kako pomembna, še kako veščina, še kako umetelna in vredna ohranjanja«
Po njenih besedah postavitev razstave dokazuje, da izdelovanje papirnatih rož ni zastarela rokodelska spretnost, temveč se lahko predstavi tudi kot umetnost v sodobnem razstavnem prostoru. Članicam skupine Rožice se je zahvalila za dolgoletno druženje in ustvarjanje ter izrazila željo, da bi se njihovo skupno delo nadaljevalo tudi v prihodnje.
Papirnate rože imajo v Prekmurju posebno mesto tudi danes, saj jih številni še vedno uporabljajo ob cerkvenih praznikih, porokah in drugih pomembnih dogodkih. Razstava tako ponuja vpogled v natančno ročno delo in bogato dediščino, ki se iz generacije v generacijo prenaša že desetletja.
Na odprtju je zbrane nagovorila tudi predstavnica zveze slovenskih ustvarjalk Metka Leljak, ki je poudarila pomen povezovanja ustvarjalk po Sloveniji ter ohranjanja rokodelskih znanj za prihodnje generacije. Kot je dejala, je eden od ciljev tudi ta, da bi za izdelovanje papirnatih rož navdušili mlajše.
»Če navdušimo enega fanta ali pa eno deklico v času generacije, ko izdeluješ cvetje, smo dosegli cilj.«
Odprtje razstave je glasbeno obogatil Matija Sobočan iz Glasbene šole Beltinci pod mentorstvom Boštjana Baše, ki je zaigral domače prekmurske skladbe. Razstava Cvetoča tradicija bo v Pomurskem muzeju Murska Sobota na ogled vse do septembra.
Več fotografij v spodnji fotogaleriji ...
