V številnih župnijah po Pomurju v teh dneh potekajo prošnji dnevi, stara cerkvena tradicija, povezana z molitvami za blagoslov pri delu, dobro letino ter varstvo pred neurji, točo in drugimi naravnimi nesrečami.
FOTO: Verniki po Pomurju v prošnjih dneh molijo za zaščito pred neurji in točo
Prošnji dnevi tradicionalno potekajo tri dni pred praznikom Gospodovega vnebohoda, torej v ponedeljek, torek in sredo pred vnebohodnim četrtkom. Gre za star običaj Katoliške cerkve, ki je bil nekoč še posebej pomemben na podeželju, kjer je bilo življenje močno povezano z naravo, vremenom in letino.
V teh dneh verniki pri mašah in procesijah prosijo za rodovitnost zemlje, blagoslov pri delu, primerno vreme in varstvo pred ujmami. Ponekod procesije potekajo po vaseh, poljih, vinogradih ali do kapelic in znamenj.
V Župniji Črenšovci in Velika Polana prošnje dneve namenjajo molitvam in prošnjam za blagoslov dela, letine ter odvrnitev zla in naravnih nesreč. Vernike ob tem vabijo tudi k večernim prošnjim procesijam.
Procesije in molitve so potekale tudi drugod po regiji. V Župniji Beltinci in Dokležovje so verniki v procesiji od župnijske cerkve do Rosove kapele molili za primerno vreme in dobro letino. Ob tem je župnik daroval tudi sveto mašo, po njej pa so z litanijami in šmarničnim branjem počastili Božjo mater Marijo.
O prošnjem dnevu so poročali tudi iz Župnije Grad, kjer so se verniki zbrali v Vidoncih.
Prošnji dnevi imajo na podeželju še danes posebno mesto. V času vse pogostejših vremenskih ekstremov, neurij, suše in pozeb mnogi v tej tradiciji še vedno vidijo simbol povezanosti ljudi, narave in skupnosti.
*Foto: Facebook Župnij Črenšovci in Velika Polana, Župnija Beltinci in Dokležovje, Župnija Grad
