Drugo velikonočno nedeljo v Katoliški cerkvi imenujemo tudi bela nedelja ali nedelja Božjega usmiljenja. Gre za praznik z dolgo tradicijo, ki združuje simboliko začetkov krščanskega življenja in sporočilo Božjega usmiljenja. Verniki so jo obeležili tudi v župniji Turnišče.
FOTO: Danes verniki obeležujejo belo nedeljo, praznik z bogato simboliko
Ime bela nedelja (latinsko Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov. Novokrščenci, ki so zakrament svetega krsta prejeli med velikonočno vigilijo, so ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju oblečeni v bela oblačila. Ta so simbolizirala čistost in novo življenje.
Uporaba belih oblačil je izpričana že od 4. stoletja, dodatno pa se je uveljavila v 17. stoletju, ko so jezuiti na to nedeljo uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslužju poseben pomen, saj simbolizira polnost svetlobe, začetek in konec ter duhovno čistost.
Nedelja Božjega usmiljenja
Drugo velikonočno nedeljo danes poznamo tudi kot nedeljo Božjega usmiljenja. Ta naziv je leta 2000 uvedel papež Janez Pavel II., ko je na ta dan za svetnico razglasil poljsko redovnico Favstina Kowalska.
Praznik temelji na sporočilu o Božjem usmiljenju, ki po cerkvenem izročilu izhaja tudi iz razodetij sestre Favstine. V ospredju je poziv k odpuščanju, spravi in zaupanju v Božjo milost.
Povezanost s krstom in veliko nočjo
Bela nedelja simbolno povezuje velikonočno skrivnost, zakrament krsta in idejo usmiljenja. Po krščanskem nauku krst pomeni očiščenje grehov in začetek novega življenja, kar se vsebinsko prepleta s sporočilom praznika.
Druga velikonočna nedelja tako ostaja pomemben del velikonočnega časa, ki poudarja tako duhovno prenovo kot tudi pomen odpuščanja in sprave.
*Foto: Facebook Župnija Tišina
