V Lipovcih že skoraj desetletje deluje študijski krožek, ki ohranja pletenje košar iz pantovca in hkrati spodbuja vseživljenjsko učenje.
Desetletje prepletanja znanja in tradicije v Lipovcih: »Tako ohranjamo ročno delo naših prednikov«
Pobuda za njegovo ustanovitev je prišla iz Ljudske univerze Murska Sobota, kjer so zaznali, da je bila vključenost moških v izobraževanje odraslih nižja kot vključenost žensk. Treba je bilo »poiskati vsebino, ki bi moške pritegnila k udeležbi«, pravijo v krožku, pletenje košar pa so prepoznali kot način ohranjanja lokalne identitete.
Vse se je začelo leta 2016 ...
Prvo srečanje je potekalo februarja 2016. »Bila sem nagovorjena k mentorstvu in tako smo začeli izvedbo prvega krožka Pletenje iz šibja. Zbrali so se moški, pripravljeni se učiti novih znanj in jih z veseljem prenašati naprej,« se začetkov spominja mentorica Mihaela Flisar.
Med prvimi udeleženci je bil tudi Tonček, ki poudarja, da so bili začetki povezani z organizacijo dela in iskanjem materiala. »Takrat nas je bilo deset moških, vsak je prinesel s seboj neko znanje. Naš glavni učitelj je bil Jožef Horvat, ki plete vse življenje,« je povedal.
Pletenje kot del identitete
Pletenje košar iz pantovca je bilo nekoč prisotno skoraj v vsaki družini v vasi. »Pletenje košar iz pantovca je zelo pomembno, saj tako ohranjamo tradicionalno ročno delo naših prednikov in krajine,« poudarja Mihaela Flisar.
Krožek skrbi tudi za nasajanje pantovca in ohranjanje njegovih habitatov, ob Vučji jami pa stoji pletena instalacija kot simbol žive tradicije.
Priznanje in ponos
Leta 2018 je krožek prejel priznanje Andragoškega centra Slovenije za izjemne učne uspehe. »Priznanje nam veliko pomeni. Počutili smo se sprejeto in cenjeno,« sta poudarili članici Brigita in Bernarda ter dodali, da je bilo že skupno potovanje na podelitev priznanja posebno doživetje.
Mihaela Flisar ob tem izpostavlja, da je bilo priznanje »nagrada za uspešno delo v izobraževanju odraslih«.
Medgeneracijski prenos znanja
Posebno vrednost daje krožku medgeneracijski prenos znanja. »V krožku sta bila med prvimi člani s svojima dedkoma tudi dva mlajša fanta. Posebej Rok je bil zelo spreten in nadaljuje tradicijo doma,« je povedala Brigita.
Člani znanje prenašajo tudi skozi učne delavnice, obiske šol in sodelovanje na sejmih. »Če ne bi iskali, se učili in prenašali dragoceno znanje, bi se izgubilo,« opozarja Mihaela Flisar.
Pogled v prihodnost
V desetih letih so delovanje vsebinsko razširili, izdali brošuro Pletemo prihodnost ter sodelovali na številnih dogodkih doma in po Sloveniji. Vsako leto si zadanejo nove učne in akcijske cilje.
Njihova želja ostaja jasna – ohraniti znanje, ga prenesti na mlajše generacije ter s tem skrbeti za lokalno identiteto in trajnostni odnos do narave.
