15. junij je v ljudskem izročilu tesno povezan s svetim Vidom, enim od tistih svetnikov, ob katerih so ljudje nekoč pozorno opazovali nebo, polja, sadovnjake in vinograde. Njegov god prihaja v času, ko se pomlad že preveša v poletje, ko zorijo češnje, ko žita dobivajo svojo moč in ko vinogradniki pogledujejo proti trtam v upanju na dobro letino.
»Sveti Vid je češenj sit«: Stari pregovori razkrivajo, kakšno poletje nas čaka
Eden najbolj znanih pregovorov za ta dan pravi: »Sveti Vid je češenj sit.« Pregovor preprosto, a slikovito pove, da so bile v tem času češnje navadno že zrele ali pa vsaj dovolj dozorele, da so zaznamovale vsakdan ljudi. Dan svetega Vida je bil zato v ljudskem koledarju nekakšen opomnik, da je narava že bogato stopila v zgodnje poletje.
A ljudski pregovori za 15. junij niso govorili le o sadju. Veliko pozornosti so namenjali tudi vremenu. Pregovor »Dež na Vida, ječmenu ne kaže kaj prida« opozarja, da dež na ta dan ni veljal za najboljše znamenje za pridelek ječmena. Kmetje so iz takšnih vremenskih znamenj sklepali, kakšna bo letina, saj so bili pridelek, vreme in preživetje tesno povezani.
Podobno pomenljiv je pregovor »Svetega Vida meglica pride po vince in pšenico.« Megla na Vidov dan je bila v ljudskem izročilu razumljena kot slabo znamenje za vino in pšenico, dve izmed najpomembnejših dobrin v kmečkem letu. Če se je jutro začelo z meglico, so ljudje v tem videli opozorilo, da narava morda ne bo tako radodarna, kot so upali.
Tudi vinogradniki so imeli svoj pregovor: »Če trs pred Vidom ocvete, se dobrega vina nadejati smete.« Ta misel kaže, kako natančno so nekoč spremljali razvoj trte. Če je trta pred 15. junijem že odcvetela, je to veljalo za obetaven znak, da bi lahko bilo leto dobro za vino.
Zanimiv je tudi pregovor »O Vidi se skozi nič ne vidi«, ki se navezuje na vreme, meglo in vidljivost, hkrati pa se po ljudskem občutku poigrava tudi z imenom svetnika. Sveti Vid je bil v starejšem koledarskem izročilu povezan z dolgimi dnevi in bližino poletnega kresa, zato ni presenetljivo, da so se ob njem spletale misli o svetlobi, noči, vremenu in prehodu v poletje.
Ljudski pregovori za 15. junij tako niso le prijetne stare rime. V njih se skriva opazovanje narave, kmečka previdnost in izkušnja generacij, ki so znale iz vremena, cvetenja trte, zorenja češenj in jutranje meglice razbrati znamenja za prihodnje tedne. Dan svetega Vida je bil zato več kot le datum na koledarju. Bil je mejnik med pomladjo in poletjem, med pričakovanjem in prvim resnim pogledom proti letini.
* Slike so simbolične
