Ljudska modrost je skozi stoletja nastajala iz opazovanja narave, vremena in dela na polju.
Kaj nam sporoča današnja vremenska ljudska modrost?
Eden takšnih pregovorov, vezanih na konec marca oziroma na mesec sušec, pravi: »Če sušca dolgo sneg leži, to setev močno zamori.« Pregovor opozarja, da dolgotrajna snežna odeja v času, ko bi se zemlja že morala prebujati, ni dober znak za spomladansko setev.
Mesec sušec, ki ga danes poznamo kot marec, je čas prehoda iz zime v pomlad. Takrat kmetje že pripravljajo njive, vrtove in drugo zemljo za nova opravila. Če sneg v tem času vztraja predolgo, se zemlja počasneje ogreva, ostaja mokra in hladna, s tem pa se zamakne tudi začetek setve. Prav na to opozarja pregovor, saj lahko pozna zima oteži pravočasno delo na poljih in vpliva na rast posevkov.
V preteklosti so ljudje še posebej pozorno spremljali vremenske spremembe, saj so bili od narave neposredno odvisni. Vsak daljši mraz, sneg ali preveč vlage je lahko pomenil slabši začetek kmetijske sezone. Zato so si z vremenskimi pregovori pomagali pri razumevanju naravnih zakonitosti in pri načrtovanju dela.
