Vlada je zaradi zaostrenih razmer na svetovnih naftnih trgih in rastočih cen energentov zagotovila dodatna sredstva za višje subvencije Eko sklada, s čimer želi gospodinjstvom olajšati prehod na učinkovitejše, stabilnejše in okolju prijaznejše načine ogrevanja. Ukrep je usmerjen tudi v zmanjšanje odvisnosti Slovenije od uvoženih fosilnih goriv, ki predstavljajo vse večje gospodarsko in varnostno tveganje.
Država ponuja do 8.000 evrov pomoči – preverite, ali vam pripada
Po zadnjih podatkih se v Sloveniji še vedno približno 10 odstotkov gospodinjstev ogreva na naftne derivate, kar pomeni visoke in nepredvidljive stroške ter dolgoročno nevzdržen način ogrevanja. Prav nestabilnost cen na svetovnih trgih znova potrjuje ranljivost, ki jo prinaša takšna odvisnost.
»Slovenija mora zmanjšati svojo odvisnost od uvoženih fosilnih goriv, saj ta predstavljajo tako gospodarsko kot varnostno tveganje. Z višjimi spodbudami pospešujemo energetski prehod gospodinjstev in krepimo odpornost države na zunanje energetske šoke,« je poudaril minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.
V okviru ukrepov je ministrstvo zagotovilo dodatna sredstva za nepovratne finančne spodbude, Eko sklad pa je objavil nov javni poziv z občutno višjimi subvencijami za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav. Subvencija za toplotne črpalke zdaj znaša do 50 odstotkov vrednosti naložbe, pri čemer lahko gospodinjstva prejmejo do 4.500 evrov za sisteme zrak-voda oziroma do 8.000 evrov za sisteme zemlja-voda ali voda-voda.
To prinaša tudi konkretne finančne učinke. Ogrevanje povprečne hiše s kurilnim oljem lahko danes presega 2.000 evrov letno, medtem ko se po prehodu na toplotno črpalko stroški lahko znižajo približno za polovico. Ob višjih subvencijah se investicija pogosto povrne že v 3 do 5 letih, kar pomeni dolgoročno nižje stroške in večjo stabilnost.
»Z novim pozivom smo bistveno povečali finančne spodbude, saj želimo gospodinjstvom omogočiti hitrejši in lažji prehod na učinkovitejše ogrevanje,« je poudarila direktorica Eko sklada mag. Mojca Vendramin.
Poleg ogrevanja so se občutno zvišale tudi subvencije za energetsko prenovo stavb. Po novem lahko dosežejo do 40 odstotkov vrednosti naložbe, pri čemer znašajo spodbude za zamenjavo oken do 300 evrov na kvadratni meter, za izolacijo fasade, strehe ali tal pa do 35 evrov na kvadratni meter. Kombinacija ukrepov lahko porabo energije zmanjša za več kot 30 odstotkov, kar dodatno razbremeni gospodinjstva.
Poseben poudarek ostaja namenjen socialno najranljivejšim. Ta gospodinjstva lahko pod določenimi pogoji pridobijo do 100-odstotno subvencijo, kar pomeni, da lahko preidejo na sodobnejše ogrevanje brez lastnega finančnega vložka. S tem se jim zagotavlja večja energetska varnost in zaščita pred prihodnjimi podražitvami.
Dodatno podporo bo v prihodnjih letih prinesel tudi Socialni sklad za podnebje, saj je vlada že sprejela osnutek socialnega načrta in ga poslala Evropski komisiji. Del sredstev država zagotavlja tudi iz Podnebnega sklada, kar pomeni nadaljnje spodbude za naložbe, ki znižujejo stroške in povečujejo odpornost države na energetske krize.
* Slike so simbolične
